Vsak znanstveni vir mora imeti stabilno identiteto, podlago za dostop, opombo o licenci ali ponovni uporabi in sled izvora. Viri, ki ne dovoljujejo predvidene produkcijske uporabe, so zavrnjeni ali ohranjeni samo kot reference namesto tihega scraping.
Identiteta zapisa in izvor
Vsak znanstveni zapis mora biti sledljiv do source_id, station_id ali druge stabilne identitete vira, časa opažanja in informacij o obdelavi. Izpeljane vrednosti in avtorski indeksi dodatno ohranijo različico algoritma, hash parametrov in natančne identitete vhodnih zapisov, da je transformacijo mogoče pregledati.
Pravice ponovne uporabe pred avtomatizacijo
Vir ne postane avtomatizirana odvisnost samo zato, ker je viden v brskalniku. Produkcijski zajem zahteva podlago za dostop in pogoje ponovne uporabe, združljive s predvideno funkcijo GeoLira. Kadar pravice niso jasne, lahko vir ostane bibliografska ali validacijska referenca namesto tihe odvisnosti od scraping.
Kanonična zgodovina in uporabniku vidno navajanje
Kanonično shranjevanje lahko za pregled ohrani zaporedne revizije enega dogodka. Uporabniški pogledi izberejo najnovejšo sprejeto revizijo logičnega dogodka, tako da se na primer ponavljajoči popravki USGS ne prikažejo kot ločeni potresi. Povezave do virov uporabnikom pomagajo preveriti izvor, vendar ime ustanove ali DOI ne nadomesti metapodatkov svežine in kakovosti določenega zapisa. GeoLira zunanjega gradiva ne predstavlja kot svojo meritev.